Le Mans I,II,III,IV in V (1976-1993)

Le kdo iz moje generacije si ni želel Le Mansa, poleg Laverde, BSA, Ducatija ipd.,vendar denarja ni bilo, če pa si ga že imel (redke ptice), si moral čez skoraj nepremostljive birokratske uvozne ovire tedanje države, še danes ne vem za kaj, saj nikakor ni bil konkurenca Tomosu hehe. Italijanski motorji tistega časa so bili pojem, brez konkurence...Japonci so bili uspešni v izdelovanju kulijev in vžigalnikov. Po izjemnem uspehu 750 sporta na tekmovalnih pistah Evrope, je bil nekakšno logično nadaljevanje le tega. 850 cc mašina na Tontijevem okvirju, Dellorto 36, poznje 40, Lafranconi auspuhi (za doplačilo tisti z neponovljivim zvokom, ki jih povzroča "turbinca" v repu-competizione), spredaj 300mm zavorna koluta, zadaj 240 na 18 colski litih kolesnih obročih, povezane Brembo zavore, čez 200KM/h na uro je omogočalo okrog 80 konjičkov. Ducati 900SS in Le Mans sta bila pojem, zamagovala sta na Boll d'Orr tekmovanjih. Preberite si primerjavo med tema na:

http: http://www.motorcycleclassics.com/Motorcycle-Reviews/The-Italian-Jobs-1978-Moto-Guzzi-Le-Mans-vs.-1980-Ducati-900-SS.aspx

V tovarni pa za to (po krivdi De Tomasa) niso kazali posebnega posluha. Privatni tekmovalci so s pomočjo kitov (Bruno Scola-še danes jih frizira, odmične gredi, različni prenosi kardana 6/32, 7/33, 8/33, 9/34, višjo prvo in drugo prestavo, 90 konjičkov...) dosegali odlične uspehe. Največ je rdečih, so pa tudi beli in svetlo modri-enke, narejenih okrog 7000. Dvojka je bila oblikovno gledano katastrofa, sprednja maska sposojena od SP 1000 z idiotskim štirioglatim žarometom je-De Tomasovo maslo. Brembo spredaj je sedaj za prednjimi vilicami, Zaradi tega so mu lastniki dajali okrogel žaromet in drugo masko, posledično je postal je redek primerek, čeprav je bilo narejenih cca. 5000. Leta 1981 naredi Motorrad 25.000 km test in ugotovili so, da mašina vzporedno s prevoženimi kilometri postaja zmogljivejša.

Le Mans III je po mnenju poznavalcev najboljši izmed vseh petih. Daljša nihajka in prednje vilice, ter Paioli namesto Marzocchi zadnjega vzmetenja ga naredijo bolj stabilnega. Na startu še okrogli, pozneje pa oglati 1000 cc cilindri. Povečan rezervoar na 25 litrov in 100mm Veglia števec , v rdeče-črni, belo črni ali sivo črni barvi. Naredili so jih okrog 10.000 in če želite dobrega in relativno poceni Le Mansa si kupite trojko, od 4000 naprej je ...enke in dvojke so dražje. Še vedno je konkurenčen na tekmah v Imoli in Le Mansu, Endurance svetovnem prvenstvu, seveda ima prste vmes spet Bruno Scola s svojimi kiti. Štirica je bila po mnenju poznavalcev brca v prazno. Čeprav z bolj športno gredjo in 40 mm Dellorti, za tisti čas ni bila več konkurenčna. Oblikovno je nekaterim všečna, drugi spet so mnenja , da je premalo športno radikaln, 16 colsko kolo spredaj pa je bila konstrukcijska polomija.Narejenih je bilo zgolj 2000. Petka je pravzaprav zelo dober Le Mans, vendar po zmogljivosti že krepko za konkurenco tistega časa. Sprednje kolo je zopet 18 colsko...
Zadnjih sto je oštevilčenih-ultima edizione, če ne bi bilo tistega trapastega De Tomasa bi bila petka izdelana 10 let preje in bila bi skoraj brez konkurence.... Na Guzzi sceno pa prihaja Daytona...




Bratovsko druženje:Sport, enka, dvojka, trojka


Trojka v vetrovniku-Guzzi tovarna Mandello:


Petka-prospekt: